Thapelo ya mmušo o se na go bosodi

Transcripción

Thapelo ya mmušo o se na go bosodi
Thapelo ya mmušo o se na go bosodi
Thero mo Thapelo ya Morena
Palo ya Beibele: Mateo 13:25-52
Palo ya Katekisema ya Heidelberg 48
Dumelang bašemane le basetsana, ana le na le karolo yeo e bitšwago Geography sekolong? Mo
Geography re a ithuta ka mebušo ye e fapanego yo e lego mo lefaseng. O tlile go ithuta gore o
hwetša kae naga ya geno ya Afrika Borwa mo mmepeng wa lefase, goba mmušo wa Lesotho,
goba mmušo o kopanego (Great Britain), goba mmušo wa Netherlands, bjalo bjalo.
Ana o tseba mo o ka hwetšago mmušo wa Modimo mo mmepeng wa lefase? Ka nnete o ka se
kgone go hwetša naga yeo mo mmepeng wa lefase. Ana se se ra gore mmušo wa Modimo ga o
gona. Aowa, ga go bjalo. Go bolela nnete, mmušo wa Modimo o akaretša dinaga ka moka tšeo di
lego mo lefaseng. Le ga go le bjalo ka maswabi go na le batho ba bantši mo lefaseng bao ba sa
kgonego go bona mmušo wa Modimo. Ba bona bo kaone e le go theetša Sathane, le go
itlhokomologa Lentšu la Modimo yo a phelago, Kgoši ya legodimo le lefase. Gomme bjale go a
hlokega gore re rapele re re: mmušo wa gago a o tle.
Tabataba: Thapelo ya mmušo o se na go bosodi
1. Ke thapelo yeo e tletšego tirelo go Kgoši
Kgopelo ya bobedi mo thapelong ya Morena e bolela ka mmušo wa Modimo. Mo Beibeleng ga re
humane lentšu la maleba la mmušo. Lebaka la se ke gore bokgethwa le bogolo bja mmušo ke tše
kgolo ka mo re ka naganago ka gona.
Le ga go le bjalo, mmušo wa Modimo wa hlalošwa mo Beibeleng ge go bolelwa mabapi le
diswantšho. Mmušo wa Modimo o bjalo ka thoro ya peu. Goba o bjalo ka komelo yeo mosadi a e
hlakantšhago le flouro yentši go fihlelela ge di kopana go dira senkgwa. O bjalo ka lehuma leo le
fihlilwego mo lebaleng. O bjalo kamokekiši yo a tšomago dipheta tše botse. O bjalo ka nete yeo e
tlogetšwego go ya fase go swara mehuta ka moka ya dihlapi. O bjalo ka monna yo a bjalago peu
ye botse mo tšhemong.
Ge re lebelela lentšu le mmušo, bjalo ka ge le šomišwa mo Beibeleng, ga re a swanela sa
mathomo go gopola ka lefelo, goba naga, empa re swanetše go gopola ka maatla a kgoši. Bogoši
bja gagwe. Se ke seo Katekisema e se bolelago mo Sontageng sa 48: ‘re buše ka Lentšu le Moya
gore nako le nako re go obamele, fediša mediro ya Diabolo, maatla ka moka ao a tsogago
kgahlanong le Wena.’ Mo re bolela ka kgolagano magareng ga kgoši le batho ba gagwe. Re rapela
gore go fetiša le go fetiša re be bjalo ka batho ba gagwe. Seo se ra gore go obamela kgoši, gomme
re kgopela kgoši ya rena ya legodimong gore lokišetša re gore nea maatla mo ntweng
kgahlanong le lenaba la gagwe le la rena.
Beibele e re bula mahlo gore re kgona go lemoga gore re sa le mo ntweng. Ntwa e bolela ka ga go
tla ga mmušo wa Modimo. Go na le maatla ao a phelago a lego kgahlanong le mmušo wa gagwe.
Ntwa ye e ra gore re hlokofatswe le rena. Ana o ikemišeditše go latela Jesu? Ga go le bjalo o
swanetše go tšea sefapano sa gago o molatele. Ka tsela ye o tlile go lwa kgahlanong le bowena.
Gobane motho wa kgale yo a lego go wena ga se a ikemišetše go obamela Kgoši. Gomme, Jesu o
re, o swanetše go lwa le motho e motala yo a lego go wena yo mobe. ‘Ge leihlo la gago le go dirisa
sebe, le ntshe o le lahle. Go kaone ge o tsena mmušong wa Modimo ka leihlo le tee, le gore o be le
mahlo a mabedi gomme wa lahlelwa diheleng.’ (Mareka 9:47) Gomme go bao ba ratago tšhelete
kudu Jesu o re: go boima ge mohumi a ka tsena mmušong wa Modimo’ (Mareka 10:23) Go
gatelela taba ya tshokologo, Jesu o re mo Johane 3:3: ‘Ruri ruri ke a go botša: ga go eo a ka
bonago mmušo wa Modimo ge a sa tšwalwe lefsa.’ Manaba a rena ke a mararo: la mathomo ke
1
Diabolo. La bobedi ke lefase la sebe leo le se nago Modimo. Gomme la boraro ke nama ya rena ya
sebe. Re swanetše go tšwela pele go lwa le manaba a letšatši le letšatši. Ga re sa dire bjalo re tlile
go lahla mmušo wa Modimo.
Ana bjale o lemoga bohlokwa bja kgopelo ye? Ge re rapela: mmušo wa gago a o tle, re kgopela
thušo ya Modimo, ge re lwa le manaba a rena. Ge re rapela: mmušo wa gago a o tle, re dumela
gore ka borena re ka se kgone gomme re hloka thušo ya gagwe. Ge re rapela: mmušo wa gago a o
tle, re ipea ka tlase ga mmušo wa gagwe, gomme re kgopela gore o tlile go tšwela pele go bea
maphelo a rena ka tlase ga mmušo wa gagwe. O ke molaetša wa ntlha ya rena ya mathomo mo
therong. Kgopelo ye: mmušo wa gago a o tle ke thapelo yeo e tletšego go obamelo Kgoši. Ke
thapelo yeo mo maphelong a rena re tlilego go tšwela pele go obamela Kgoši ya legodimo mo
dilong tšohle.
2. Ke thapelo ya tšhireletšo ya kereke.
Ana o tseba gore kereke ke eng? Kereke ke mathomo a mmušo wa Modimo mo lefaseng. Kereke
ke lefelo leo mmušo wa Modimo o golago ka gona mo lefaseng. Ge o le setho sa kereke seo se
phelago, o tšea karolo mogotleng ga mmušo wa Modimo mo lefaseng. Paulo ge a bolela ka se mo
dithong tša phuthego ya BaKolose, o re: ‘Jafeta le badiri ka yena ba šomela mmušo wa Modimo
(Bakolose 4:11). Gomme bjalo ka setho sa phuthego o ka tšeo karolo mogotleng ga mmušo wa
Modimo o tletšego mo lefaseng. Ka letsogo le lengwe ke maswabi gore go na le batho bao mo
lefaseng ba lekago go thibela go tla ga mmušo wa Modimo. Mohlala: Bafarisei. Jesu ge a bolela ka
bona, o re: ‘Le ba madimabe lena, bamolao le baFarisei, lena baikaketše. Le thibela batho mmušo
wa Modimo...’ (Mateo 23:13)
Gomme ge re rapela: re re mmušo wa gago a o tle ka mantšu a re rapela gore Modimo a širiletše
kereke. Gobane ke ka kereke mo Modimo a phatlaletšago mmušo wa gagwe lefaseng. Ga re
rapeleng gore Modimo o tlile go šireletša kereke ya gagwe mo Soshanguve. Gobane ge o le mo ka
tshepo ya ka le ditho tše phelago, re lemoga gore re ka se kgona go šireletša kereke kaglanong le
Sathane ka borena. Ke lebaka le re itshepetše go Morena wa rena Jesu Kriste. Ke ka lebaka la
tšhireletšo ya gagwe ya go se fele le ditšhegofatšo gore le kgona go tšwela pele re itekanetše re
thabile gomme kereke a gola.
3. Ke thapelo ya go fediša bonganga
Mo gohle mo mmušo wa Modimo o tlago, Sathane o swanetše go boela morago. Le ga go le bjalo
Sathane ga a nyake go laetša go boela morago gomme rena ka moka ge re na le nnete mo go
rena, re swanetše go amogela gore Diabolo o rata go tšea karolo ya maphelo a rena a e bea go
yena. Moyamokgethwa o leka go hlwekiša maphelo a rena go fetiša le go fetiša o bolaya ka moka
ditiro tša sebe: Mantšu, mediro, le dikakanyo. Empa Sathane le yena o a šoma. O leka go swara
maphelo a rena go yena. O dira bjalo ka go leka gore phediša ka gare ga sebe. O dira bjalo ka go
hlola lehloyo le go se tshepane magareng ga batho. O dira bjalo ka go leka go tšea mokgwa wa
lerato go rena. Bjale hlokomela! O se ke wa nyatša Sathane. O se ke wa nyatša sebe. O se ke wa
nagana gore o tla kgona ka bowena. E tla go Jesu Kriste, gobane mo Golgotha o fentše ntwa
kgahlanong le Sathane. Ge o dula le Kriste, o tlile go fenya mo go le Yena! Go o dula le Kriste
letšatši le letšatši, Sathane a ka se kgone go go gogela go yena. Gobane Sathane a ka se kgone go
dire seo a sa ratago. Gobane Golgotha ke serapa sa Kriste. Go o le wa Jesu Kriste o bolokegile!
Amene.
2

Documentos relacionados

Modimo o širiletša lenyalo le thobalano

Modimo o širiletša lenyalo le thobalano Mo mathomong a tirelo re thomile ka go theetša melao e lesome. Melao ye ke kakaretšo ya thato ya Modimo ka moka. Ge o thoma go bala puku ya Ekisodo, gomme o tšwela pele o bala Lefitiko, Numeri le p...

Más detalles

Mohlolo wa botee magareng ga diphuthego

Mohlolo wa botee magareng ga diphuthego tee ba feleletša ba elwa, gomme kereke ya kgaogana ka diripa tše pedi. Tše ke ditiragalo tše makatšago, gomme re swanetše go tšwela pele go rapela gore Modimo a thibele ditiragalo tše mo kerekeng. ...

Más detalles

Mateo 5.27

Mateo 5.27 botlalo ka molao. Jesu o re: le kwele ge ba re: o se ke wa otswa. Empa ke le botsa ke re mang le mang yo a lebelelago mosadi mme a mo kganyoga o setse a direle bootswa le yena mo pelong ya gagwe. G...

Más detalles