gimnazija jp_priloga 4

Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH:
Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov
z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum
Šola:
GIMNAZIJA JOŢETA PLEČNIKA LJUBLJANA
PRILOGA 4
H KONČNEMU POROČILU
Naslov priloge
Avtor/-ji:
Projektno delo Preživljanje prostega časa brez drog
Ignacio Escriche Rubio, Veronika Vizjak
Predmet: španščina (v eni uri tudi sociologija)
Čas: 10 šolskih ur
Razred: 3. E
Učna tema: projekt Preživljanje prostega časa brez uživanja drog
OPIS IZVEDBE PROJEKTA
Projekt sta izvedela TU in SU TJ v tretjem letniku. V novembru, ko smo obravnavali temo zdravje,
smo dijake vprašali, katero temo bi si ţeleli natančneje obravnavati. Izbrali so temo droge. Ko je bila
tema znana, smo pričeli z natančnim načrtovanjem posameznih korakov projekta. Določili smo skupni
delovni naslov projekta, ki se v španščini glasi Alternativas contra la drogadicción. Ţeleli smo, da bi
dijaki razmišljali o moţnostih preţivljanja prostega časa brez uţivanja drog.
Z izvajanjem projekta smo pričeli v aprilu, a ne v strjeni obliki, ampak je projekt s prekinitvami trajal
do junija, ko so dijaki po skupinah predstavljali svoje končne izdelke. Za izvedbo projekta smo
potrebovali pribliţno deset šolskih ur. Najprej smo dijakom predstavili cilje projekta, njihove
zadolţitve, metode dela, načine ocenjevanja, določili smo skupine (osem skupin s tremi dijaki in dve
skupini s štirimi). Skupine sta določila učitelja, ker sta ţelela, da ne bi delali skupaj dijaki, ki običajno
sodelujejo v skupinah, ter da bi bile skupine med seboj čim bolj enakovredne glede na znanje
španščine (med seboj sta pomešala boljše in slabše dijake). Vsaka skupina si je izbrala svoje ime ter
končni izdelek. Izbirali smo lahko med dvema ţe danima moţnostima (televizijski oglas, intervju,
analiza ankete, debata, plakat, prospekt, predstavitev z elektronskimi prosojnicami, kratek
dokumentarni film, oblikovanje spletne strani, pisanje pesmi, reportaţa). S tem sta se učitelja ţelela
izogniti temu, da bi več skupin izbralo isti končni izdelek.
Projekt smo nadaljevali s prvo učno uro, v kateri smo ţeleli dijakom predstaviti osnovno besedišče v
španščini s področja uţivanja drog (tudi s pomočjo video posnetka). V naslednjem koraku so si dijaki
zastavili svoje raziskovalno vprašanje glede na izhodiščno temo ter oblikovali hipotezo. Napisali so,
na kakšen način nameravajo pridobiti potrebne podatke. Sledilo je zbiranje podatkov v šoli, ki je
trajalo dve šolski uri. Za laţjo orientacijo smo izbrali tri spletne strani (dve španski in eno slovensko),
zato da dijakom ni bilo potrebno zgubljati časa z iskanjem. Če so ţeleli oz. če na omenjenih straneh
niso našli ţelenih informacijo, so brskali tudi po drugih straneh. Poiskati so morali za njih relevantne
informacije, napisati so morali, kateri podatki so jih med iskanjem presenetili in zakaj, pričeli pa so
tudi s pripravo scenarija za izdelavo končnega izdelka (na kratko so morali svoj izdelek opisati).
Napisati so morali, kako nameravajo načrtovati svoj izdelek, po katerih korakih ga bodo oblikovali. Za
vsak korak so dijaki dobili učni list z vprašanji, na katere smo morali odgovoriti in učni list oddati
učiteljema, ki sta gradivo pregledala, popravila in komentirala ugotovitve v razredu.
Sledilo je domače delo. Dijaki so prejeli list z dodatnimi navodili za izdelavo končnega izdelka in roki
za oddajo. Ko sta učitelja prejela vse izdelke in predstavitve, sta jih natančno pregledala, popravila ter
napisala komentar (kaj morajo dodati, spremeniti, popraviti …). Dve skupini sta se odločili za analizo
anketnega vprašalnika, ki so ga reševali sošolci. Obema skupinama je pri pripravi pomagala tudi
profesorica sociologije, da je bila anketa ter njena analiza v skladu z zahtevami stroke ter da so dijaki
uporabili pravo metodo dela. Za pogovor s posameznimi skupinami smo porabili eno šolsko uro,
dogovarjanje pa je potekalo tudi po elektronski pošti ter na individualnih konzultacijah.
V času, ko so dijaki izdelovali svoje izdelke in pripravljali predstavitve, smo izvedli MP s sociologijo
(ena šolska ura), v kateri so dijaki primerjali značilnosti uţivanja drog med mladostniki v Sloveniji in
v Španiji. Sledilo je delo v skupinah. Vsaka skupina je zastavila eno vprašanje v zvezi z drogami za
TU v španščini in eno vprašanje za profesorico sociologije v slovenščini. Nato so dijaki sočasno
intervjuvali v španščini TU ter v slovenščini profesorico sociologije. SU CJ je vodila oba pogovora.
Pred predstavitvami končnih izdelkov so dijaki morali napisati kratko refleksijo v slovenščini o
svojem prispevku v skupini. S svojim podpisom so jamčili za točnost odgovorov. Odgovarjali so na tri
vprašanja: v petih povedih oceni svoj prispevek pri oblikovanju izdelka in pisne predstavitve skupine,
bi lahko prispeval več/manj (pojasni) ter opiši, kako si se v skupini počutil (napiši nekaj vtisov). Eno
šolsko uro pa smo porabili za dogovor o dokončnem poteku predstavitve in za morebitna vprašanja. V
treh šolskih urah so posamezne skupine predstavile svoje izdelke. Na koncu so dijaki izpolnjevali
vprašalnik, v katerem so ocenili projekt v celoti, svoje vtise pa sta z dijaki delila oba učitelja. V
šolskem časopisu nameravamo objaviti nekatere izdelke dijakov ter opisati projekt. Dogovarjamo pa
se tudi z organizacijo v Španiji, ki se ukvarja z odvisniki, da bi ji poslali naše izdelke.
KLJUČNI POJMI:
- v vsebino usmerjeno učenje TJ,
- razvijanje medkulturne komunikacijske zmoţnosti (primerjava uţivanja drog med mladostniki v
Sloveniji in Španiji),
- razvijanje strokovne pismenosti v TJ (v primeru končnega izdelka, v katerem so dijaki sestavili in
analizirali anketni vprašalnik),
- medpredmetno povezovanje (ura s sociologijo).
ANALIZA VPRAŠALNIKA O PRISPEVKU DIJAKOV V SKUPINI
Dijaki (29 vprašalnikov) so natančno v slovenščini opisali svoje naloge in njihov prispevek pri delu v
skupini. Korektno so ga ocenili. Nekateri so napisali, da so prispevali ravno prav oz. dovolj (19
odgovorov), drugi, da bi lahko več oz. da so premalo (8 odgovorov), tretji, da so več kot ostali člani
skupine (dva odgovora). Nekateri dijaki so konkretno napisali, kje bi lahko prispevali več in kje dovolj
oz. premalo. V dveh skupinah so člani izrecno pohvalili to, da je bilo delo med njimi enakovredno
porazdeljeno in da nihče ne bi mogel prispevati niti več niti manj. Tisti, ki so prispevali premalo, so
kot pojasnilo napisali, da slabše obvladajo jezik, en dijak je napisal, da ni imel moţnosti, da bi naredil
več, ena dijakinja, da je bila v času izdelave odsotna, dva dijaka pa, da nista imela časa. Tisti, ki so
napisali, da so prispevali več kot drugi, so dejali, da bi bil sicer izdelek slabši in da bi lahko več dela
prepustil/a drugim v skupini. Zelo pogosto je bil kot argument uporabljen nivo znanja (da se razume,
da dijak z boljšo oceno in z več znanja naredi več kot nekdo, ki ima skoraj popravni izpit).
Večina dijakov je napisala, da so se v skupini počutili zelo dobro in sproščeno, da so se med seboj
bolje spoznali (spoznaš tudi delavne navade sošolcev), da so upoštevali mnenje in ideje drugih oz. da
so lahko izrazili svoje mnenje, da so bili odnosi med njimi dobri, da je bila komunikacija primerna, da
so enoglasno odločali, kako se bodo lotili naloge, in da so si enakomerno porazdelili delo. Nekateri so
bili zadovoljni tudi z velikostjo skupin, da ni bilo naporno delati in da ni prišlo do zapletov. Kar nekaj
dijakov je napisalo, da je bilo delo zabavno in smešno (da so se veliko nasmejali), da so polni idej, da
so odlično sodelovali in da bi s podobnimi projekti nadaljevali.
2
Glede na njihove odgovore lahko sklepamo, da so bili odgovorni in da jim ni bilo vseeno, kakšen
izdelek bodo naredili in kako se bodo predstavili kot skupina ter da so bile skupine ravno prav velike,
da se je dalo dobro organizirati in enakovredno razporediti delo.
Teţav je bilo veliko manj. Pojavljale so se zlasti v dveh skupinah, ki so imele štiri člane, v katerih so
imeli teţave z organizacijo in s tem, da nekdo naredi več kot kdo drug. Člani teh dveh skupin niso
čutili tolikšne pripadnosti kot manjše skupine, zato smo mnenja, da je število dijakov s skupini izredno
pomembno in da pri taki metodi dela število članov ne sme presegati tri. Bolje bi bilo narediti še dve
manjši skupini in en par, kot sestaviti dve skupini s štirimi člani. Izpostavili so, da se niso med seboj
razumeli in da ni prav, da nekdo, ki obvlada jezik, naredi več, kot tisti, ki ne. Ker se mora v večjih
skupinah odgovornost prerazporediti na več ljudi, je organizacija teţja oz. nekdo mora prevzeti
odgovornost za vodenje, ni pa nujno, da ga ostali upoštevajo.
Dva dijaka sta napisala tudi dva nasveta in sicer, da bi bili rezultati boljši, če bi se sami razporedili v
skupine, in da bi bilo morda bolje, če bi imeli vsi pribliţno enako znanje španščine, saj bi potem
morda lahko bolj sodelovali.
ANALIZA VPRAŠALNIKA O KONČNI OCENI PROJEKTA
Dijaki so odgovarjali na vprašalnik v slovenščini. Spraševali smo jih po oceni celotnega projekta ter
po pomanjkljivostih, ţeleli smo izvedeti, kaj bi pri projektu še posebej pohvalili, prosili pa smo jih tudi
naj napišejo svoje predloge. Odgovarjalo je 24 dijakov.
Dijaki so opisali projekt z naslednjimi besedami: zanimivo, poučno (na več načinov, ne samo glede
drog, tudi glede sodelovanja in prilagajanja v skupini), druţaben, zabavno – smeh je bil vedno
prisoten, raznoliko, neponovljivo, uspešno, drugačno (drugačne ure, drugačen način učenja, delo v
skupinah), novo, ustvarjalno – pokaţeš in opaziš sposobnosti, produktivno, raziskovalno, izvirno,
všečno, pozitivno, smiselno, razgibano, ţivljenjsko, pretresljivo – vsebina predstavitev. Med bolj
negativnimi opisi pa so dijaki našteli naslednje: zamudno, naporno, zahtevno.
Med pomanjkljivostmi so izpostavili, da se je vsebina predstavitev ponavljala, ker so vse skupine
imele isto temo (8 odgovorov), da čas ni bil povsem primerno izbran, ker imajo proti koncu leta ţe
tako ali tako dovolj dela (7 odgovorov), slabi odnosi v skupini (5 odgovorov), po en dijak pa je
napisal, da je teţko pravično ocenjevati, da tehnologija ni bila najboljša, da je bilo preveč ljudi v
skupini (iz skupine s štirimi člani), da so bile skupine določene, da je bilo veliko dela, da je bilo veliko
dela doma in ne v šoli in da je tema ţe obrabljena. Štirje dijaki so napisali, da ne bi spremenili ničesar.
Dijaki so še posebej pohvalili izdelke sošolcev, ki so bili različni (oglas, anketa …), kar bolj pritegne
pozornost poslušalcev, ker so bili kvalitetno izdelani (nekateri so pohvalili kar konkretne izdelke) in
ker so lahko sami izbrali, kaj bodo delali. Takih odgovorov je bilo 12. Nekaj dijakov je še posebej
pohvalilo trud vseh skupin in poglabljanje v temo ter to, da so vsi dijaki nekaj prispevali k izdelku.
Med drugim so pohvalili, da je bil pouk bolj sproščen, drugačen in zanimiv od običajnega in da so se
naučili nekaj resnega skozi »zabavo« - na ta način si bodo bolje zapomnili vsebino projekta (8
odgovorov). Dijaki so izpostavili oblikovanje skupin. Dobro se jim je zdelo, da so delali s sošolci, s
katerimi se običajno ne druţino (da skupin niso oblikovali sami). Na ta način so se po njihovih
besedah bolje spoznali med seboj (4 odgovori). Pet dijakov je izpostavilo delo v skupini, ki je
drugačno od individualnega, ter dobro sodelovanje med člani - več so se druţili in bolje spoznali
delavne navade sošolcev (5 odgovorov). Dva dijaka sta pohvalila temo, eden pa dejstvo, da so med
predstavitvami slišali nove informacije. Zelo pogosto (7 odgovorov) so pohvalili ocenjevanje, ker so
lahko pridobili dobro oceno, če so se potrudili, ker je bilo ocenjevanje individualno (ker se ni
ocenjevalo delo skupine, ampak posameznika) in realno, saj sta učitelja upoštevala tudi mnenja
dijakov.
Pri predlogih pa odgovori niso bili zelo konkretni, ampak so povzemalo, kar so povedali ţe pri ostalih
vprašanjih. Poudarili so, da je pomembno ustrezno izbrati čas izvajanja projekta (3 odgovori), da bi
skupine morale imeti različne teme (8 odgovorov), da naj z njimi nadaljujemo (7 odgovorov), po ena
oseba je napisala, da naj bo manj priprave v šoli, da naj bo enako število oseb v skupini, če je le
mogoče, ter da naj učitelja določita skupine. Trije pa so bili mnenja, naj se skupine oblikujejo same.
POMANJKLJIVOSTI OZ. KAJ SMO SE NAUČILI:
- izogibati se prevelikemu številu dijakov v skupinah (idealno število članov je tri),
3
- reformirati skupine, ki ne delujejo dobro oz. bolje določiti naloge članov v skupini in s tem bolj
enakomerno porazdeliti odgovornost,
- prepustiti pobudo za izbiranje tem dijakom,
- skupine naj imajo v okviru izbrane teme različne teme za raziskavo, da se vsebina predstavitev ne bi
preveč ponavljala,
- boljše načrtovanje vmesnih ocenjevanj znanja in napredka v znanju dijakov (dijaki bi lahko pisali
argumentativni spis, imeli bi lahko krajše preverjanje poznavanja novega besedišča ipd.),
- kriteriji za ocenjevanje niso najbolj primerni za vse vrste izdelkov.
USPEHI:
- včasih je dobro, da učitelj samo določi skupine (čeprav dijakom sprva to ni bilo všeč, se je pokazalo,
da so se med seboj druţili dijaki, ki se običajno ne),
- popestritev pouka (nove metode dela),
- končni izdelki v skladu s temo in raziskovalnim vprašanjem,
- pestra ponudba moţnosti glede oblike končnih izdelkov,
- dobro sodelovanje s profesorico sociologije in njena pomoč dijakom, ki so analizirali anketo,
- upoštevanje mnenja dijakov glede njihove ocene ali ocene sošolcev.
KRATKA REFLEKSIJA SU CJ (po izvedenem projektu)
Osebno sem navdušena nad tem, da so dijaki projekt dobro sprejeli in da so vloţili veliko truda v
oblikovanje svojega izdelka. Pomembno se mi zdi, da so dijaki začutili pomen dela v skupinah,
odgovornosti do drugih v skupini ter da so znanje pridobivali na drugačen način kot običajno. Učitelja
sva bila v ozadju kot pomoč in opora, dijake sva usmerjala z nasveti, večino dela pa so morali dijaki
opraviti sami (od ideje, do zbiranja informacij ter do končne realizacije). Glede na pozitiven odziv
dijakov nameravamo s projekti nadaljevati v drugih razredih, z drugimi temami. Ţelimo odpraviti
pomanjkljivosti in predvsem dati priloţnost dijakom za delo v skupini.
KRATKA REFLEKSIJA TU (po izvedenem projektu)
Mislim, da je bil v celoti dober projekt za naše dijaki in dober začetek za naš tim. Ker je bila tema
zanimiva za njih, ker je bil projekt dobro načrtovan in ni bil predolg in ker sva učitelja vključena v
projekt določala skupine, je bil to poseben izziv, še posebej ker so na koncu dijaki morali narediti
nekaj konkretnega. Po drugi strani se mi zdi, da bi lahko obogatili način popravljanja njihovih
izdelkov in predstavitev ter da bi temu lahko namenili še kakšno uro.
PRILOGE:
- priloga 1: razdelitev skupin in izbira končnega izdelka
- priloga 2: učni list uvodne ure
- priloga 3: učni list za postavljanje raziskovalnega vprašanja in postavljanje hipoteze
- priloga 4: učni list za zbiranje informacij
- priloga 5: vprašalnik o mojem prispevku v skupini
- priloga 6: vprašalnik za končno evalvacijo projekta
- priloga 7: navodila za predstavitve končnih izdelkov s kriteriji za ocenjevanje
- priloga 8: elektronske prosojnice Primerjava podatkov o uživanju alkohola in drog v Sloveniji in
Španiji
4
Priloga 1
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 1
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Iza Karpov
a) folleto
2. Ţaklina Jelušič
b) documental corto – vídeo
3. Laura Rak
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 2
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Petra Milošević
a) presentación en Power Point
2. Nika Vujadinović
b) anuncio contra las drogas –
3. Maja Grosek
póster
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 3
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Naja Vrankar
a) entrevista con expertos y
2. Ana Miletić
drogadictos
3. Pia Ambroţ
b) presentación en Power Point
4. Eva Ţerovnik
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 4
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Tina Kljun
a) creación de una página web
2. Mladen Medar
b) anuncio televisivo
3. Maruša Čuk
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 5
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Pia Bošnjak
a) reportaje periodístico
2. Vanja Petrena
b) canción/poema en español
3. Maruša Bučar
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 6
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Simona Prelesnik
a) programa de televisión
2. Nika Brulc
b) anuncio de la radio
3. Karmen Novak
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 7
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Sara Štupar
a) anuncio en forma de póster
2. Ana Pajk
b) vídeo clip musical
3. Nina Knapič
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
5
NOMBRE DEL GRUPO
GRUPO 8
MIEMBROS DEL GRUPO
1. Mija Zorec
2. Tamara Mateša
3. Ajda Kupljenik
TEMA ELEGIDO
a) documental corto - vídeo
b) entrevista con expertos y
drogadictos
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 9
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Nejc Mohorčič
a) encuesta y análisis
2. Anja Plešec
b) folleto
3. Maša Demšar Fila
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO 10
NOMBRE DEL GRUPO
MIEMBROS DEL GRUPO
TEMA ELEGIDO
1. Urška Mikolič
a) debate »preparado«
2. Ana Barle
b) encuesta y análisis
3. Alesia Koletič
4. Jure Logar
6
Priloga 2
LAS DROGAS
1. Escribe tu propia definición de »droga«
2. Hay dos tipos de drogas. Clasifica en la tabla las drogas que conoces:
BLANDAS
DURAS
3. Estas palabras se utilizan en el mundo de las drogas. Relaciónalas con su significado:
Dosis de Cocaína
1 __ CIEGO
Cocaína
2 __ COSTO
Dinero
3 __ CAMELLO
Síndrome de abstinencia, generalmente de la heroína
4 __ VIAJE
Proveedor de droga
5 __ MONO
Embriaguez de alcohol o drogas (estar ciego)
6 __ PASTA
Hachís
7 __ FARLOPA
Cigarro de marihuana o hachís
8 __ RAYA
Efecto de la droga
9 __ PORRO
4. Testimonio
Juan Carlos tiene 25 años, pero parece que tiene muchos más, debido a todo lo que ha vivido. Él nos
cuenta su testimonio. Escribe el titular correcto para cada párrafo de su experiencia.
4. Testimonio
Juan Carlos tiene 25 años, pero parece que tiene muchos más, debido a todo lo que ha vivido. Él nos
cuenta su testimonio. Escribe el titular correcto para cada párrafo de su experiencia.
El amor no compagina con la droga
Las malas compañías
Mis viajes
Al borde de la muerte
El día a día
Mi vida giraba alrededor de las drogas
¿Qué quieres verde o blanco?
Lo primero es lo primero
Mi primer viaje
No sé en qué momento me convertí en un adicto, pero lo cierto es que lo soy. No es fácil admitirlo,
sobre todo cuando huyes de tus problemas todo el tiempo. Probé todo lo que podía probar, fui
vendedor de marihuana y farlopa; robé y me prostituí para conseguir la droga. Sufrí e hice sufrir a
quienes más me amaron, me hundí en un pozo... un pozo muy negro.
1 _______________________________________________________________________
Esa falta de identidad me hizo buscar la compañía de ciertos amigos, que tenían pasta y se hacían
respetar. Con ellos empecé a escaparme del colegio para ir a parques y fumar porros. A los 14 años ya
fumaba diariamente y visitaba las discotecas. Yo veía que si uno fumaba, la gente le respetaba. Pero,
¿de dónde podía obtener el dinero?... empecé a robarle dinero a mi mamá y a mi tíos, en pequeñas
7
cantidades para que no se dieran cuenta. Las notas bajaron considerablemente y tuve que cambiarme
varias veces de colegio.
2 _______________________________________________________________________
Los estudios los dejé a un lado y mi madre me envió a trabajar a un taller mecánico, pero igual, fui
irresponsable. Precisamente, un fin de semana de aquellos, me encontré con mis amigos. Yo no había
ingerido drogas duras, pero lo hice para estar bien con mi grupo. Fumé costo y esnifé farlopa. Sentí
que salía de mi cuerpo. fue una sensación increíble, pero cuando terminaron los efectos sentí dolor de
cabeza y me sentí bastante mal.
3 _______________________________________________________________________
Conseguir la droga no es tan fácil, porque los camellos piensan que puedes ser un policía secreto o te
venden muy poca cantidad. Al inicio pedía a un amigo que me la consiguiera, pero en muchas
ocasiones no volvía ni con el dinero ni con la marihuana, por eso decidí comprar yo mismo.
El camello está disponible todo el tiempo, él se da cuenta de quienes necesitan comprar. El problema
es cuando necesitas dinero y no tienes. Empecé a robar y a quitar accesorios de los coches, a robar a
mis vecinos, en el supermercado, etc.... tenía el mono.
Una vez con droga y dinero todo es más sencillo atraer a otras personas. Incluso conocía a chicas, pero
después de una noche no querían saber nada más de mí.
4 _______________________________________________________________________
Después de un par de minutos de drogarme, me quedaba pensativo, sin hablar. Otros amigos se reían
muchísimo. En cualquier caso, son actitudes que causan extrañeza y sospecha, por eso buscábamos
nuestros lugares para drogarnos. Muchas veces me drogué dentro del armario de mi casa por el delirio
de persecución que tenía.
5 _______________________________________________________________________
Cuando cumplí 20 años parecía muy sucio, llevaba el cabellos largo y descuidado. Sinceramente, olía
mal, aunque poco me importaba. Cuando uno está bajos los efectos de las drogas no quiere saber nada
del agua. Mi habitación era un total caos, llena de platos sucios, con comida podrida y llena de
hongos. Sólo vivía para beber y drogarme. Lo importante era estar ciego todo el día.
6 _______________________________________________________________________
Me faltaba amor, me consideraba poca cosa para que alguien se fijara en mí. Por eso cuando una chica
me miró y habló conmigo, empezamos una relación y terminé casándome con ella. Sin embargo, la
droga acabó con mi relación. De cualquier tontería yo hacía un problema para poder discutir. Después
bebía y fumaba. Pero el problema no desaparecía y se acumulaban día tras dia. Era un infierno vivir
conmigo... después de tantos problemas, ella decidió dejarme. Yo la amaba, pero nunca se lo
demostré.
7 _______________________________________________________________________
Me sentía más solo que nunca, ya nada me hacía efecto, estaba enfermo, acabado, casi muerto; muchas
veces me quedé durmiendo en las calles. Lo que más me llegó fue la muerte de un amigo mío. Un día
se drogó hasta casi perder la conciencia, tomó unas diez rayas, después salió a la calle y se lanzó
contra un coche.
Mi familia, que tanto insistía en ayudarme, me convenció de ir a un sicólogo y más tarde a un centro
de rehabilitación. Acepté porque no encontraba motivo para vivir y porque me cansé de que mi vida
era una botella y una bolsa con drogas.
8 _______________________________________________________________________
Pasé ocho meses y ahora he salido a enfrentarme con la vida y con las tentaciones. Aunque he
aprendido a amarme y he comprendido que la adición no me llevó a nada bueno, evito estar junto a las
viejas compañías y pasar por los lugares donde ejercí mi adicción.
Cada día es una lucha para evitar caer nuevamente. No pienso en mañana, ni en un mes, solo vivo el
hoy. Pedí perdón a mi familia y trato de ganarme su confianza, lo cual no es fácil.
9 _______________________________________________________________________
5. Mira el video de youtube y responde a estas preguntas:
¿Qué cosa dicen los primeros entrevistados?
a) La droga es veneno, es una enfermedad.
b) Es una forma de conocerse.
c) Una cosa muy mala para la juventud.
¿Qué ha sido la droga para Santos?
8
_________________________________________________________________________
¿Qué tipo de problemas tuvo Santos? Subraya las palabras correctas.
Familiares
Cárcel
Suerte
Tráfico
Amistades
Salud
Estudios
Económicos
La mujer entrevistada dice que:
En líneas generales no hay información suficiente.
Cada persona tiene intereses diferentes y busca información concreta.
Los jóvenes pueden comprar drogas duras en estancos.
V
V
V
F
F
Santos afirma que él ha probado las siguientes drogas. Subraya las palabras correctas.
hachís
heroína
LSD
éxtasis
alcohol
tabaco
cocaína
ketamina
¿Cómo entra la droga en España? Subraya las palabras correctas.
en coches
en contenedores
en barcos planeadores
en avión
Marca la respuesta correcta. Según Santos:
La droga te da mucho y te pide poco.
La droga te da mucho y te quita todo.
La droga te da poco y te quita todo.
Definición de »droga« de la Real Academia Española de la Lengua:
1. f. Sustancia mineral, vegetal o animal, que se emplea en la medicina. Medicamento.
2. f. Sustancia de efecto estimulante, deprimente, narcótico o alucinógeno.
3. f. Am. Cent. y Méx. Deuda, a veces la que no se piensa pagar.
4. f. Col. Persona o cosa que no gusta o molesta.
5. f. Ur. Cosa aburrida, tediosa o de mala calidad.
9
F
Priloga 3
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO:
MIEMBROS:
1. Haced vuestra pregunta de lo que queréis investigar. ¿Cómo...?
2. Describid la hipótesis. (Tratad de responder a la vuestra pregunta de lo que vais a investigar.)
¿Qué esperáis?
3. ¿De qué manera vais a obtener los datos necesarios?
4. Describid el producto final. ¿Cómo lo queréis hacer?
10
Priloga 4
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO:
MIEMBROS:
RECURSOS:
http://www.lasdrogas.info/
http://www.fad.es/
http://www.drogart.org/
1. Siguiendo vuestra pregunta de investigación buscad información en Internet en las páginas
indicadas arriba. ¿Qué información os parece útil para vuestro proyecto?
2. ¿Qué datos o información encontrada os ha sorprendido? ¿Por qué?
11
GUIÓN
Tenéis que formular la estructura de vuestro proyecto. ¿Cómo lo vais a plantear? ¿Qué pasos
vais a seguir?
12
Priloga 5
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
Vprašalnik o mojem prispevku
Ime priimek: ________________
Ime skupine: ________________
Izdelek: ________________
1. V petih povedih oceni prispevek pri oblikovanju izdelka in pisne predstavitve vaše skupine.
2. Se ti zdi, da bi lahko prispeval več/manj? Naštej več razlogov, zakaj tako misliš.
3. Kako si se počutil v skupini? Napiši nekaj vtisov.
Podpis:
V Ljubljani, 1. 6. 2010
13
Priloga 6
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
GRUPO:
MIEMBROS:
PRODUCTO:
EVALUACIÓN FINAL
1. S petimi pridevniki označi celoten projekt Droge.
2. Naštej pomanjkljivosti projekta Droge.
3. Kaj bi še posebej pohvalil pri projektu Droge?
4. Tvoji predlogi za naslednje podobne projekte ...
14
Priloga 7
ALTERNATIVAS CONTRA LA DROGADICCIÓN
NAVODILA ZA IZDELAVO KONČNEGA IZDELKA
1. Vsaka skupina oblikuje svoj izdelek na osnovi ţe pridobljenih informacij.
2. Vsaka skupina pripravi v pisni obliki predstavitev svojega izdelka. Predstavitev mora vključevati
naslednje informacije:
a) opis izdelka,
b) kaj ste se naučili/odkrili/spoznali (preverite pravilnost svoje hipoteze),
c) vaši zaključki.
Pisna predstavitev mora biti napisana na računalnik v pisavi Times New Roman, velikost črk 12 in
razmik med črkami 1,5. Dolţina predstavitve mora biti od 250 do 300 besed. Vključevati mora vire, ki
so vam sluţili kot pomoč in/ali informacija.
3. Datum oddaje izdelka in pisne predstavitve je sreda, 12. 5. 2010.
4. Izdelke bodo skupine predstavljale v začetku junija. Vsaka skupina ima na voljo 10 minut. Pri
predstavitvi morajo sodelovati vsi člani skupine. Predstavitve naj bodo čim bolj zanimive za
poslušalce. Ocenjeni boste po naslednjih kriterijh:
Podatki so v skladu z raziskovalnim vprašanjem, ki si ga je zastavila
skupina. Argumenti so jasni in razumljivi, misli in ideje so dobro
utemeljene in se ne ponavljajo. Vsebina predstavitve je jasno
strukturirana (uvod, jedro, zaključek). Smiselno porablja na novo
usvojeno besedišče, ki je bogato, primerno temi ter poslušalcem.
Suvereno uporablja ţe znane jezikovne strukture.
PREDSTAVITEV Predstavitev je izvirna, drugačna, jasna, razumljiva ter pritegne
poslušalca. Enakovredno sodelujejo vsi člani skupine in se med seboj
(STIL)
dobro koordinirajo oz. dopolnjujejo. Pomembna je tudi neverbalna
komunikacija. Pri uporabi vizualne podpore člani skupine kaţejo
samostojnost in suverenost. Predstavitev se ne sme brati. Člani skupine
govorijo na pamet in si le redko pomagajo z opornimi točkami. Pri
morebitnih napakah se popravijo sami. Predstavitev je časovno primerno
dolga.
Izdelek je prepričljiv in v skladu s temo ter z njegovimi značilnostmi in
IZDELEK
zakonitostmi. Pritegniti mora pozornost poslušalca/gledalca. Oblikovan
je jasno, zanimivo, izvirno, domiselno in ustvarjalno. Izdelek ne vsebuje
jezikovnih napak.
IZGOVORJAVA Govor je tekoč, z naravnim zatikanjem. Je jasen in razumljiv.
IN TEKOČNOST Izgovorjava glasov, besedni in stavčni naglas ter intonacija je ustrezna
tudi pri na novo usvojenih besedah.
Upoštevajo se časnovni roki in druge morebitne omejitve. Upoštevajo se
PRIPRAVA
učiteljevi nasveti za izboljšavo predstavitve in drugi popravki (jezik,
zgradba in besedišče). Delo v skupini je bilo enakovredno razporejeno
med vse člane skupine.
VSEBINA
5
4
5
3
3
Skupno število točk: 20. Vmesnih točk ni. Učitelj po lastni presoji in praksi stopnjuje točkovanje. Vse
predstavitve bosta ocenila tuji in domači učitelj (dvojno ocenjevanje). Točke se pretvorijo v odstotke.
Veljajo iste meje za oceno kot pri pisnih nalogah.
15
Priloga 8
DATOS SOBRE EL CONSUMO DE ALCOHOL Y DROGAS EN ESPAÑA Y ESLOVENIA
ENTRE JÓVENES ESTUDIANTES
(Vir: ESPAD - Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolniki starimi 16 let)
ALCOHOL
ESLOVENIA
ESPAÑA
96%
so ţe poskusili
36,3%
so ţe poskusili
TABACO
ESLOVENIA
ESPAÑA
77%
so ţe poskusili
82%
so ţe poskusili
MARIHUANA / HACHÍS
ESLOVENIA
ESPAÑA
51,6%
so ţe poskusili
73,4%
so ţe poskusili
COCAÍNA
ESLOVENIA
ESPAÑA
3,3%
so ţe poskusili
3,5%
so ţe poskusili
HEROÍNA
ESLOVENIA
ESPAÑA
0,2%
so ţe poskusili
0%
so ţe poskusili
ÉXTASIS
ESLOVENIA
ESPAÑA
4,2%
so ţe poskusili
6,8%
so ţe poskusili
OTRAS DROGAS: LSD, hongos…
ESLOVENIA
ESPAÑA
16
4,8%
so ţe poskusili
8,2%
so ţe poskusili
17